E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Nagrade Prešernovega sklada
Zdenko Huzjan že skoraj dve desetletji dograjuje svojo specifično umetniško izpoved, porojeno iz travmatičnosti človeške eksistence. Z najnovejšimi platni, slovenska kritika jih je poimenovala „bele slike” pa je Zdonko Huzjan dokončno prestopil prag svojih zavezanosti tradiciji in učiteljem. Njegova prabitja - živa in mrtva hkrati, ki lebdijo v belini slikarskega prostora, so popolno zlitje umetnikove izpovedne nuje z objektivnimi možnostmi slikarske materije. Pred nami ni iluzija neke oblike, pred nami so oblike, ki se Huzjanu porajajo iz tistega, kar je slikarstvu primarno in ontološko: iz poteze čopiča, iz prijema roke.Huzjanove podobe lahko uvrstimo med najpretresljivejša dela evropskega modernega slikarstva. Izjemno videnje sveta, ki se na platnu pretoči v avtentično likovno kreacijo, je redek dosežek v slovenskem slikarstvu.
Človek je glas, 1986
olje, platno; 95 x 116 cm
