E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Nagrade Prešernovega sklada
Akademski slikar Gustav Gnamuš gradi svoje slikarstvo iz evropskega in ameriškega pojmovanja slikovnega polja kot „modela”, ki omogoča strukturiranje slikarskega jezika. Sliko gradi z vrsto enot, ki jih ni mogoče reducirati na manjše faktorje. Z njimi sestavlja visoko stopnjevan in nadzorovan strukturni red. Tako dosega čiste estetske izjave, trdne v formi in plemenite v učinkih, ki sporočajo nič drugega kot lastno znotraj - likovno zakonitost. Formalizem stopnjuje do popolnosti, tako da se izza analitičnih procesov razkriva sublimna abstrakcija, posebna metafizika barvne kompozicije, ki gledalca prestavlja v območje kontemplacije in povišanega čustvenega razpoloženja. Trditi smemo, da je danes prav Gnamuš zastopnik tistega visokega modernizma, ki je iz slikarskih snovnih danosti dosegel univerzalna pravila in učinke čiste estetske izjave: dosegel je idealno stopnjo slovenskega modernizma, slikarsko materializacijo duhovnih in čustvenih stanj v sijajnih barvnih mizanscenah.
Brez naslova, 1990
akril, platno; 240 x 100 cm
