E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Prešernove nagrade
Delo kiparja Lojzeta Dolinarja predstavlja enega temeljnih kamnov slovenske sodobne plastike. V svojem umetniškem razvoju od leta 1911 dalje je že kmalu uveljavil nekatere prvine, ki so vtisnile njegovemu delu enoten pečat. Preko odmevov secesije po študiju na Dunaju in nekaterih elementov ekspresionizma se je kmalu uveljavila pri njem težnja po oblikovanju monumentalno zasnovane plastike. Po vojni ustvarja v smislu razgibanega realizma vrsto spomenikov, po letu 1956 pa se posveti s posebno ljubeznijo mali plastiki v smislu geometričnih oblik in linearne stilizacije. Po letu 1930 je živel v Beogradu in je precejšen del njegove likovne tvornosti nastajal v tem okolju, po drugi vojni pa mu je nove pobude dalo doživljanje morja in morske obale okrog Opatije.Dolinar je avtor mnogih javnih spomenikov in na arhitekturo vezanih plastik: Matija Gubec 1913, spomenik J.F. Kreku 1919, Mojzes na stavbi NUK 1927, reliefi na stavbi socialnega zavarovanja 1928, spomenik streljanim za Jajince pri Beogradu (danes v Kraljevu), plastike na trgu v Kranju in drugje. V letu 1968 je na razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani predstavil pregled male plastike, risb in grafik iz zadnjih petnajstih let, ki je nudila izredno zanimiv vpogled v nenehno živahno snovanje avtorja, posebej pa še ob risbah iz skicirke omogočila intimno doživljanje raznih stopenj porajanja, oblikovanja in preoblikovanja umetnikovih zamisli.
Pogled na Dolinarjeve plastike v Mestni hiši v Kranju
