Prešernove nagrade
Življenjsko delo slikarja in grafika Vena Pilona je bilo najbolj neposredno in vsestransko prikazano na razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani decembra 1966. Po študijah v Pragi, Firencah in Dunaju je prvič samostojno razstavljal leta 1923 v Ljubljani. Njegova dela: portreti, krajine in tihožitja, pomenijo najbolj čisto in osebno različico slovenske likovne umetnosti v času ekspresionizma in nove stvarnosti.Po letu 1928 se je Pilon naselil v Parizu in tam deloval kot mnogostranski kulturni ustvarjalec, vselej intimno povezan z naprednimi prizadevanji našega naroda. Njegov ustvarjalni vrh v slikarstvu je sicer omejen na razmeroma kratko časovno obdobje, vendar je v njem združena nenavadna izrazna moč, tako da tudi po tej strani zavzema posebno in pomembno mesto v slovenski likovni zakladnici. Združuje mediteransko občutje za plastično telesnost s poetičnim doživetjem domače pokrajine in človeka, ki je globoko socialno občuteno. S svojo izpovedno močjo presega racionalne okvire in je postalo prava humanistična izpoved človeka Pilonove generacije.

Portret skladatelja Marija Kogoja, 1923
o. pl.