Prešernove nagrade

1977

Boris Kobe (1905-1981)
za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo

Ustvarjalno umetniško in pedagoško delo univ. prof. Borisa Kobeta zajema arhitekturo in slikarstvo, scensko oblikovanje in knjižno ilustracijo, hkrati pa moremo govoriti pri njegovem ustvarjalnem delu vedno o pedagoškem prenašanju svojih umetniških dognanj na mlajše rodove, kakor tudi o njegovi aktivni umetniški in pedagoški pomoči pri ustvarjanju slovenskega filma. To njegovo delo izpričuje izvirnost, domiselnost in ustvarjalnost enovite umetniške osebnosti. Njegove arhitektonske zamisli so dale osnovni temelj preureditvi stare Ljubljane. Kot arhitekt oblikovalec je sodeloval pri vrsti spomenikov iz narodnoosvobodilne borbe od Urha prek Trbovelj in Podljubelja do Dražgoš. Enako umetnikovo idejno in čustveno zavzetost, enako človeško širino in povezanost z ljudskimi težnjami in izročilom izpričuje Kobetovo slikarstvo. Prav tako je Kobetova knjižna ilustracija povezana z usodo preprostega slovenskega človeka s simboli njegove prvinske moči in borbenosti; to so risbe v Visoški kroniki, v Desetem bratu, v Volem Joži, v Martinu Krpanu in Trdinovih pripovedkah. Kobetova ljudska misel in socialna angažiranost bosta ostali za vselej živo izročilo, ki nam ga izpričuje umetnikovo življenjsko delo.

Spomenik internirancem v Podljubelju, 1954