E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Prešernove nagrade
Gabrijel Stupica je v naši likovni umetnosti izjemen pojav. Že v prvih povojnih letih se je naglo dvigal od mojstrskega obvladovanja sveta, pogosto gledanega tudi z očmi starih mojstrov, v svet navidezno odmaknjenega, skeptičnega, nenehno iščočega, nikoli zunanje dopadljivega, a estetsko učinkovitega, zato pa tembolj neusmiljeno resnicoljubnega razkrivanja bivanjskih vprašanj sodobnega človeka.Poleg tihožitij z nezakrito učlovečeno naravo je njegova glavna tema človek, naj bo to lastni portret, otroški svet ali nevesta. Pot, ki se zdi logično zaokrožena, je slikarja vodila preko temačne faze skozi barvno intenzivno, do vse bolj presvetljene, ob koncu samo še bele podobe, zasnovane v skrajnem sploščanju prizorišča in oplojene z izvirno, hoteno naivno optiko. Ta pot je prispodoba slikarjevega in našega življenja s tisto izrazno močjo, ki uvršča Gabrijela Stupico med največje slovenske in jugoslovanske, pa tudi med najvidnejše sodobne likovne ustvarjalce sploh.
Avtoportret, 1974
tempera, kolaž na platno
