Prešernove nagrade

1983

Slavko Tihec (1928-1993)
za kvalitetne inovacije v kiparstvu in posebej za ustvarjalno nove rešitve spomenikov NOB

Akademski kipar Slavko Tihec, je dosegel svoj prvi ustvarjalni vrh 1959. leta s figuralnim spomenikom padlemu pohorskemu bataljonu, s katerim se je uvrstil med vodilne predstavnike sodobnega slovenskega kiparstva. Njegov nemirni raziskovalni duh je iskal nove oblike za spreminjajoče doživljanje prostora in gibanja v svetu, ki je s sodobno znanostjo in tehnologijo odpiral nove razvojne možnosti.Tihec je zvaril iz železnega šibja naravno učinkujoče listnate oblike in nato znane "semafore", ki pripadajo mestni civilizaciji. S plastičnimi materiali, z vodo in elektriko je skonstruiral kinetične "akvamobile", ki skrivajo pod igrivim videzom zahtevne eksperimente. Sledila je faza kontejnerskih kiparskih oblik, zloženih iz plasti, ko je Tihec v svoje kiparstvo znova vključil človeško figuro, vrezano na lesenih ali kovinastih lamelah in tako dosegel točnejšo pomensko oznako, ki globinsko ne načenja stereometrične oblike kipa. V kontejnerskem in plastenem načinu je izdelal tako manjše plastike kot velike spomenike, med njimi 1975. leta spomenik revolucije v Mariboru, dalje drugo nagrajeni osnutek za spomenik na Kozari in prvonagrajenega za Donjo Gradino.Domača in tuja kritika mu je priznala ustvarjalno sodelovanje v nastajanju sodobnega kiparskega izraza, visoko likovno kvaliteto kipa, ki plemeniti izbrano okolje in dosega s svojo jasno simboliko tudi močno čustveno odmevnost. Sodobno slovensko kiparstvo pa je dobilo s Tihčevim delom tudi večjo težo na svojem racionalnem polu.

Temni semafor, 1963-1964
kovano železo, bron