Prešernove nagrade
Marjan Pogačnik je že s prvimi grafičnimi listi, ki so nastali kmalu po diplomi 1949 opozoril na svoj izraziti talent. V začetku je z dovršenimi jedkanicami zaostril vprašanja, ki so jih načeli predstavniki magičnega realizma. Njegove stvaritve pa so že tudi nakazovale pot, ki jo je zastavil okrog lota 1960. V tem času je namreč figuraliko nadomestila navidez abstraktna mreža arabesk. Hkrati z novimi oblikami je razvijal nove tehnične postopke, omenimo le tehniko reliefnega tiska.Marjan Pogačnih je sicer našel izhodišče za svoj likovni svet v ljudski umetnosti, vendar je prevzel le njena načela in jih radikaliziral. Reliefne oblike, ki jih poudarjajo nežno obarvane ploskve, so likovni organizmi, ki na samosvoj način nakazujejo kontinuiteto in iskanja v še neodkritih območjih. S postopno radikalizacijo in z občasnimi prenosi naglasov s čiste forme na barvne vrednote je ustvaril nov tip grafične podobe, ki pomeni prelom s tradicijo in prinaša svet likov in barv, ki nas s svojim bogastvom in z izzivalnostjo sili k razmišljanju in opredeljevanju.Njegov opus upoštevajo vsi pomembnejši pregledi svetovne grafike, njegova grafika pa sodi med najboljše, kar je na tem področju nastalo na Slovenskem.

Brez naslova, 1979
jedkanica, aquatinta