E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Prešernove nagrade
Že dobre četrt stoletja dolga ustvarjalna pot Janeza Boljka, umetnika, ki nosi v sebi vse značilnosti inovatorja, ki presega tradicijo svojega ožjega prostora, je danes še vedno odprta. Odprta v trajanje zrelega obdobja, ki ga je Boljka dosegel v obeh medijih: kiparstvu in grafiki. V delovni biografiji te izredno dinamične umetniške osebnosti je nekaj mejnikov, ključnih za kiparjev osebni razvoj in za zaokroženo podobo slovenske plastike.Boljka je prvi slovenski kipar, ki obdeluje železo v začetku sedemdesetih let in ustvari enega najizrazitejših in najintimnejših ciklusov na temo osvobodilnega boja. V drugi polovici sedemdesetih let začne svoj živalski ciklus, h kateremu se nenehno vrača kot eden redkih animalistov v slovenski umetnosti.Več ustvarjalnih let posveti študiju Cankarjeve podobe, tako da se Cankar, ob še starejšem Ribničanu, pojavlja kot osnovna tema v kontekstu svojevrstne nacionalne likovne kronike. Izredno priljubljena Boljkova mala plastika, na prvi pogled igriva in lahkotna, pa odkriva kiparjevo usmerjenost v nadrealne, vizionarne razsežnosti. Podobne, kozmične prostore odpira Janez Boljka tudi v grafiki.Dela, ustvarjena v obeh medijih, uvrščajo Janeza Boljka med najzanimivejše jugoslovanske figuralike, tako v smislu preinterpretiranja človeške podobe kot v iskanju arhetipskih živalskih oblik.
Ribničan, 1958
bron
