E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Prešernove nagrade
Zoran Mušič je eno velikih svetovnih imen modernega slikarstva. Prehodil je dolgo in obsežno ustvarjalno pot od prvih dalmatinskih motivov pred več kot tridesetimi leti, beneških, sienskih in cortinskih ciklusov, do temnega žarenja Bizantinskih suit v koncu šestdesetih let. Figuralni motivi, med njimi izstopa še prav posebej tragični spomin na Dachau z naslovom Nismo poslednji ter novejšimi avtoportreti in portreti Ide, so dela izjemne duhovne in likovne občutljivosti, poglobljenosti, so vrhunske slikarske meditacije o minljivosti človekovega bivanja v sodobnem svetu. V zadnjem desetletju, ko spet prevladujejo beneški motivi, je dosegel prav na podlagi in izvorih lastne ustvarjalne izkušnje vrhunsko sintezo, ki ji v evropskem slikarstvu komaj še najdemo primerjave, tako je osebna in plemenita.Subjektivna, vendar stroga likovna logika zahodne kulture se v njegovih delih spaja z zadržano izraznostjo slovenskih izvorov in temnim, čutnim nagovorom Vzhoda, kot ga je spoznaval tudi v beneški likovni dediščini. Elemente lirične krajinske abstrakcije, ki se navezujejo na pariško šolo, katere ugleden član je, je v poznem opusu presnovil v povsem osebni, tehtni, lakonično popolni likovni govorici. Njegova umetnost je eden izmed najvišjih humanističnih dosežkov sodobnega časa.
Dalmatinski motiv, 1948
o. pl.
