E-knjižnica GPN
monografije, pesniške zbirke, katalogi
Prešernove nagrade
Značilnost dosedanjega izjemno bogatega likovnega opusa akademskega slikarja profesorja Andreja Jemca je ciklična razporejenost v daljša in krajša razvojna obdobja, v katerih je načenjal in suvereno razreševal aktualno likovno problematiko. Pri redkokaterem slikarju bi mogli tako razločno deliti njegovo umetniško pot na vsebinsko in slogovno izrisane stopnje, ki pa so ob vsej razvejenosti povezane v osebno razpoznavno celovitost, skladno z avtorjevim prirojenim ustvarjalnim značajem.Začenši od tako imenovanih "tonskih abstraktnih krajin", ki so mu s svojimi čustveno uročenimi odbleski prinesle prva domača in tuja priznanja, se jo v sledočem obdobju docela prepustil barvitosti in čudež dramatičane svetlobe zamenjal za lirično spevnost barvnih kontrastov. Sledilo jo večletno preverjanje najbolj učinkovitih sožitij med barvo in obliko v ciklu tako imenovanih "ledvičastih oblik", temu pa občutena tonsko - barvna stopnjevanja v ciklu „oblakov" in pretanjevanja celovitih barvnih površin.Na višku izrazn polnokrvnosti se je v nekakšnem likovnem magistralu predal slikarstvu neposrednega odzivanja notranjim doživljajskim napetostim. Izpovedna moč, ki žarči iz sproščenih potez in sugestivnih barvnih spletov, se dotika presežnikov umetniškega sevanja. Likovno vsebino tega svojega trepetljavega rokopisa je še poglobil z asociativnimi liki - od znakovnih do antropomorfnih.Tako sklenjen se je Jemčev razvojni krog prek modernistične abstrakcije približal sočasnim postmodernističnim gledanjem. Kot prominentnemu predstavniku sodobnega - še posebej našega - slikarstva in grafike mu je bila podeljena vrsta domačih in tujih nagrad, nocoj tudi naša najvišja - Prešernova.
Neskončna dvojnost, 1994
akril, platno; 130 x 150 cm
